Kaj pomeni “trajnostno“?
Trajnost je izpolnjevanje potreb sedanjih generacij brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij, pri čemer se zagotavlja ravnovesje med gospodarsko rastjo, skrbjo za okolje in družbeno blaginjo. To je dobro opredelila teorija Trojne spodnje črte (Triple Bottom Line), ki zajema vse zgoraj navedene elemente:
Trajnost delimo na tri veje:
- Okoljska - osredotoča se na ohranjanje biotske raznovrstnosti, ne da bi se pri tem odpovedali gospodarskemu in družbenemu napredku. Temelji okoljske trajnosti so: varovanje vode, varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov, uporaba embalaže, ki jo je mogoče reciklirati, omejevanje ali odpravljanje uporabe plastike, uporaba trajnostnega prevoza, ponovna uporaba papirja ter varstvo rastlinskih in živalskih vrst.
- Gospodarska/ekonomska - ko se ustanovi podjetje, se ustvari struktura, ki vključuje stroške in prihodke. Ko se vzpostavi ravnovesje med obema dejavnikoma, podjetje ustvari dobiček. Ekonomska trajnost se nanaša na sposobnost organizacije, da dolgoročno upravlja s svojimi viri in odgovorno ustvarja dobiček.
- Socialna – v vsaki skupnosti, v kateri se gospodarske dejavnosti izvajajo v določenem okolju, najdemo tri medsebojno povezane oblike trajnosti: okoljsko, gospodarsko in socialno. Cilj socialne trajnosti je krepitev kohezije in stabilnosti določenih družbenih skupin.
Kaj pomeni “Mobilnost”?
Najlažje ga opišemo kot vsako vrsto transporta, ki za delovanje ne uporablja svetovnih naravnih virov. Cilj te vrste prevoza je zmanjšati negativne vplive na okolje. Vključuje tako javni prevoz (električni avtobusi, avtobusi brez emisij, podzemna železnica, vlak, tramvaj itd.) kot zasebni prevoz (pešci, kolesa, skuterji, električna vozila itd.). Možnosti mobilnosti na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni:
- Rolerji
- Skateboard
- Skuter
- Kolo
- Motorno kolo
- Jahanje konja
- Pasje vprege
- Kanu
- Kajak
- Trajekt
- Čoln
- Avto
- Bus
- Vlak
- Tramvaj
- Trolejbus
- Letalo
- Helikopter
- Zračni balon
Pomembnost teme
1) Pametna mobilnost, močno gospodarstvo: vpliv trajnostne mobilnosti na gospodarski napredek
Vpliv trajnostne mobilnosti na gospodarstvo je že dokazan in zelo pomemben. Pametno načrtovanje in uporaba javnega prevoza sta vir prihrankov tako za javno upravo kot za državljane, hkrati pa je vsa zelena mobilnost koristna za gospodarsko rast. Naj omenimo, da je kolesarjenje v Evropi ustvarilo 650.000 delovnih mest, za kar je bilo porabljenih 44 milijard evrov. Ampak to še ni vse! Študije, opravljene na območjih zaprtih za motorni promet in dostopnih le pešcem ali kolesarjem, so pokazale znatno povečanje poslovnih dejavnosti in s tem povezanih prihodkov.
2) Trajnostna mobilnost in bolj zdrav življenjski slog
Za bolj zdravo življenje, boj proti sedečemu načinu življenja in ohranjanje dobre telesne kondicije se mnogi odločijo, da bodo na delovno mesto hodili peš ali s kolesom. Če pustite avto v garaži, si izboljšate tudi duševno zdravje. Vožnja s kolesom je manj stresna, tisti, ki potujejo z javnim prevozom, pa so bolj sproščeni in znova najdejo dragoceni čas, ki ponuja priložnost za branje ali druženje. Poleg tega lahko emisije, ki jih proizvajajo avtomobili v našem mestu povzročajo različne vrste kroničnih bolezni.
3) Trajnostna mobilnost za ohranjanje našega planeta
Transportni sektor porabi ogromne količine energije in je odgovoren za tretjino porabe energije v Evropski uniji. Energija, ki se uporablja, se trenutno proizvaja predvsem iz neobnovljivih virov, kot sta nafta in plin. Od vseh okolju škodljivih emisij jih 90 % nastane v cestnem prometu, medtem ko sta železniški in vodni promet odgovorna le za 10 %. Naš planet ne zmore več prenašati onesnaževanja, ki ga povzroča promet, zato je sprememba v smeri trajnosti nujna.
Prihodnost trajnostne mobilnosti
V zadnjih nekaj letih so se poleg tradicionalnih koles, rolk in skateboardov pojavila številna nova prevozna sredstva. Nekateri od teh primerov trajnostnega prevoza vključujejo električne skuterje, hover boarde, električne skiroje, električna kolesa ali druga vozila, katerih namen je individualna mobilnost (PMV - personal mobility vehicles). Ti načini prevoza so v večini primerov še vedno okolju prijazna alternativa.
- Električna kolesa vse bolj nadomeščajo avtomobile pri vožnjah na srednje razdalje, s čimer se emisije CO2 zmanjšajo za 100, zmanjšajo pa se tudi stroški. Kljub temu se še vedno raziskuje optimizacija njihovih baterij, saj so do zdaj izdelane iz litij-ionov. Ta material dejansko otežuje recikliranje in omejuje življenjsko dobo baterije. Začenjajo se pojavljati alternative, ki temeljijo na natrijevih, fluoridnih ali cinkovo-zračnih ionih.
- Električni skiroji izpustijo manj CO2 kot avtomobili, vendar več kot javni prevoz. V mnogih primerih ne nadomešča avtomobilov, temveč kolesa, sprehode, avtobuse in podzemno železnico. Poleg tega je njihova uporaba na splošno individualna in imajo kratko življenjsko dobo: od leta in pol do treh let ali celo manj kot mesec dni, ko so najeti, saj niso dobro vzdrževani, so odvrženi v reke itd.
- Vozila na vodik so nov način prevoza, ki ga spodbujajo mesta, zlasti za avtobuse. Opremljena morajo biti z gorivnimi baterijami, ki omogočajo stik vodika s kisikom in ustvarjanje električne energije. Vozilo tako izpušča le vodo. Kljub temu je energijsko ravnotežje vodikovih vozil odvisno predvsem od vrste energije, ki se uporablja za kemijsko reakcijo (fosilna goriva ali obnovljivi viri energije).
Okvir Evropske unije in usmeritve Evropske komisije
Raven trajnostne mobilnosti se na celinah in v različnih državah precej razlikuje glede na to, kako napredna in uporabljena je v teoretičnem in praktičnem kontekstu, čeprav je Evropska komisija predstavila svojo "Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti" skupaj z akcijskim načrtom na podlagi 82 pobud, ki bodo usmerjale delo Evropske komisije v naslednjih štirih letih. Ta strategija postavlja temelje za to, kako lahko prometni sistem EU doseže zeleno in digitalno preobrazbo ter postane bolj odporen na prihodnje krize. Kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru, bo rezultat 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050, ki ga bo zagotovil pametni, konkurenčni, varni, dostopni in cenovno ugodni prometni sistem. V nadaljevanju bodo predstavljene usmeritve in razumevanje, kam gresta EU in Evropska komisija v naslednjih desetletjih, tem pa bosta sledila tudi sektor mobilnosti in zlasti turizem.
Do leta 2030:
- po evropskih cestah bo vozilo vsaj 30 milijonov avtomobilov z ničelnimi emisijami.
- 100 evropskih mest bo podnebno nevtralnih.
- železniški promet visokih hitrosti se bo v Evropi podvojil
- načrtovana skupinska potovanja na razdaljah, krajših od 500 km, naj bi bila ogljično nevtralna
- avtomatizirana mobilnost bo uvedena v velikem obsegu
- morska plovila z ničelnimi emisijami bodo pripravljena za trg
Do leta 2035:
- Velika letala z ničelnimi emisijami bodo pripravljena za trg.
Do leta 2050:
- skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka tovorna vozila bodo brez emisij.
- železniški tovorni promet se bo podvojil.
- v celoti delujoče multimodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za trajnostni in pametni transport s povezljivostjo za visoke hitrosti.
Za uresničitev teh ciljev je v strategiji opredeljenih 82 pobud na 10 ključnih področjih ukrepanja ("vodilne pobude"), vsaka s konkretnimi ukrepi.
Trajnostno
Da bi promet postal trajnosten, to v praksi pomeni:
- Spodbujanje uporabe brezemisijskih/nič-emisijskih vozil, plovil in letal, obnovljivih in nizkoogljičnih goriv ter s tem povezane infrastrukture – npr. z namestitvijo 3 milijonov javnih polnilnih mest do leta 2030.
- Vzpostavitev letališč in pristanišč brez emisij – npr. z novimi pobudami za spodbujanje trajnostnih letalskih in pomorskih goriv.
- Zagotavljanje zdrave in trajnostne medmestne in mestne mobilnosti - npr. s podvojitvijo železniškega prometa z visokimi hitrostmi in razvojem dodatne kolesarske infrastrukture v naslednjih 10 letih.
- Okolju prijaznejši tovorni promet - npr. s podvojitvijo železniškega tovornega prometa do leta 2050.
- Določanje cen ogljika in zagotavljanje boljših spodbud za uporabnike – npr. z izvajanjem celovitega sklopa ukrepov za pravično in učinkovito določanje cen v vseh vrstah prometa.
Pametno
Inovacije in digitalizacija bodo v prihodnosti oblikovale način pretoka potnikov in tovora, če bodo za to vzpostavljeni ustrezni pogoji. Strategija predvideva:
- Uresničitev povezane in avtomatizirane multimodalne mobilnosti - npr. z zagotovitvijo možnosti, da potniki kupujejo vozovnice za multimodalna potovanja, tovor pa lahko nemoteno preklaplja med različnimi načini prevoza.
- Spodbujanje inovacij ter uporabe podatkov in umetne inteligence za pametnejšo mobilnost - npr. s popolno podporo uvajanju brezpilotnih letal in zrakoplovov brez posadke ter nadaljnjimi ukrepi za vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost.
Odporno
Promet je eden od sektorjev, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela, številna podjetja v tem sektorju pa imajo velike operativne in finančne težave. Komisija se zato zavezuje, da bo:
- Krepitev enotnega trga - npr. s krepitvijo prizadevanj in naložb za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030 in podporo sektorju, da se z večjimi javnimi in zasebnimi naložbami izboljša infrastruktura za posodobitev voznega parka v vseh vrstah prometa.
- Zagotoviti ustrezno in pravično mobilnost za vse - npr. tako, da bo nova mobilnost cenovno ugodna in dostopna v vseh regijah in za vse potnike, tudi za tiste z omejeno mobilnostjo, ter da bo sektor privlačnejši za delavce.
- Povečati varnost in zaščito v vseh vrstah prometa - tudi tako, da se število smrtnih žrtev v prometu do leta 2050 skoraj izniči.